Izvor aplikacij: kako so nastali aplikacijski programi

Uvod v zgodovino aplikacij

Današnji svet pametnih telefonov, tablic in računalnikov je skoraj nepredstavljiv brez aplikacij. Vsak dan uporabljamo programe za sporočanje, navigacijo, bančništvo, nakupovanje in zabavo. Toda kako so pravzaprav nastale aplikacije? Izraz aplikacija izvira iz angleške besede application, kar pomeni uporaba. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja so ga uporabljali v računalništvu. V tem članku bomo raziskali celotno pot od prvih programov na velikanskih računalnikih do današnjih mobilnih aplikacij. Poglobili se bomo v ključne prelomnice, kot so pojav prvih operacijskih sistemov, prvih pametnih telefonov in odprtje trgovin z aplikacijami. Zgodba o aplikacijah je zgodba o človeški ustvarjalnosti in želji po poenostavitvi opravil. Poglejmo si torej, kako so nastali aplikacijski programi.

Prvi koraki v petdesetih letih: beseda aplikacija

V petdesetih letih so bili računalniki ogromne naprave, ki so zasedale cele prostore. Podjetje IBM je takrat prvič uporabilo izraz aplikacija za opis programov, ki so tekli na njihovih glavnih računalnikih. Ti programi so bili namenjeni specifičnim nalogam, kot so vodenje zalog, finančno računovodstvo ali načrtovanje proizvodnje. Tako so nastali prvi aplikacijski programi, čeprav so bili še zelo enostavni in so zahtevali vnos s perforiranimi karticami. Uporabniki niso imeli neposrednega stika z računalnikom; programe so oddajali operaterjem, ki so jih zagnali. Kljub temu so ti zgodnji programi postavili temelj za to, kar danes imenujemo aplikacije. Brez njih ne bi bilo niti prvih poslovnih programov niti današnjih mobilnih aplikacij.

Šestdeseta leta: prvi univerzalni program in projektni načrtovalec

V šestdesetih letih so se začeli pojavljati prvi programi, ki niso bili namenjeni le eni specifični nalogi. Na primer program Project Planner, ki so ga uporabljala velika podjetja in vladne agencije za načrtovanje kompleksnih projektov. Ti programi so lahko obdelovali matematične izračune in podatke. Pomemben mejnik je bil tudi razvoj prvih operacijskih sistemov, ki so omogočali lažje izvajanje programov. Računalniki so postajali bolj dostopni, čeprav so bili še vedno zelo dragi. Programiranje je bilo zapleteno in večinoma v domeni strokovnjakov. Vendar so se že takrat razvijale ideje o programih, ki bi jih lahko uporabljali navadni ljudje.

Sedemdeseta leta: operacijski sistemi in osebni računalniki

Sedemdeseta so prinesla pravo revolucijo. Razvoj prvih operacijskih sistemov, kot je CP/M, je omogočil, da so lahko programi tekli na različnih napravah. Pojavili so se prvi osebni računalniki, kot sta Apple II (1977) in IBM PC (1981). S tem se je koncept programske opreme, namenjene specifičnim nalogam, dokončno uveljavil. Ljudje so začeli uporabljati programe za urejanje besedil, računovodske preglednice in celo igre. Izraz aplikacija je postal običajen za označevanje programske opreme, ki je uporabniku pomagala pri določenem opravilu na njegovem osebnem računalniku. To obdobje je postavilo temelje za današnjo programsko industrijo. Prve aplikacije so bile sicer preproste, a so uporabnikom pokazale moč digitalnega orodja.

Osemdeseta leta: utrditev pojma aplikacija

V osemdesetih se je izraz aplikacija dokončno ustalil. Programska oprema je postala množični izdelek. Podjetja, kot sta Microsoft in Lotus, so razvijala pisarniške programe, ki so postali nepogrešljivi. Microsoft Word, Excel in Lotus 1-2-3 so primeri aplikacij, ki so spremenile način dela. Prav tako so se pojavile številne igre in izobraževalni programi. Programska oprema se je začela prodajati na disketah in CD-jih. Uporabniki so kupovali pakete programov, ki so pokrivali različna področja. Aplikacije so postale sinonim za programe, ki jih uporabljamo vsak dan. V tem desetletju so se oblikovale tudi prve mednarodne skupnosti razvijalcev, ki so izmenjevali kodo in ideje.

Deveta desetletja: zibelka mobilnih aplikacij

Deveta desetletja so prinesla prelomnico v svetu mobilnih naprav. Leta 1993 je IBM predstavil napravo IBM Simon, ki velja za prvi pametni telefon. Simon je imel osnovne aplikacije, kot so koledar, beležke, kalkulator in celo preprosto pošto. Čeprav je bil precej okoren in drag, je postavil temelje za mobilne aplikacije. Nekaj let pozneje, v poznih devetdesetih, je Nokia na svoje telefone namestila igro Snake. Ta igra je postala globalni fenomen in velja za prvo zelo priljubljeno mobilno aplikacijo. Snake so igrali milijoni ljudi po vsem svetu. Leta 1991 je sicer že obstajal Electronic AppWrapper, ki je bil prvi katalog za elektronsko prodajo aplikacij, vendar je bil namenjen predvsem razvijalcem. Leta 1996 je podjetje SUSE odprlo prvo uradno spletno trgovino s programsko opremo. Vse to je napovedovalo prihodnost, v kateri bodo aplikacije postale središče mobilnega življenja.

Pomembni mejniki v razvoju aplikacij

Spodaj je seznam ključnih dogodkov, ki so oblikovali svet aplikacij, kot ga poznamo danes.

• 1950 – IBM prvič uporabi izraz aplikacija za specifične programske naloge na glavnih računalnikih.
• 1960 – Pojav prvih univerzalnih programov, kot je Project Planner.
• 1970 – Razvoj prvih operacijskih sistemov in začetek dobe osebnih računalnikov.
• 1980 – Izraz aplikacija postane običajen; pisarniški programi postanejo standard.
• 1993 – IBM Simon – prvi pametni telefon z osnovnimi aplikacijami.
• 1996 – SUSE odpre prvo spletno trgovino s programsko opremo.
• 1997 – Nokia predstavi igro Snake, prvo množično popularno mobilno aplikacijo.
• 2007 – Apple predstavi iPhone, ki spremeni pogled na mobilno računalništvo.
• 2008 – Apple odpre App Store, Google pa Android Market (danes Google Play).

Leto 2007 in 2008: revolucija iPhone in trgovine z aplikacijami

Leto 2007 je prelomno. Steve Jobs je predstavil iPhone, ki ni bil le telefon, ampak pravi prenosni računalnik. iPhone je imel zaslon na dotik, podporo za internet in namenski operacijski sistem. Aplikacije so bile vgrajene, vendar so uporabniki kmalu želeli več. Apple se je leta 2008 odzval z odprtjem App Store. Ta trgovina je razvijalcem omogočila, da svoje aplikacije ponudijo širšemu občinstvu. V istem letu je Google lansiral Android Market, ki se je pozneje preimenoval v Google Play. To je sprožilo eksplozijo razvoja aplikacij. Na tisoče novih programov je nastalo v kratkem času. Ljudje so začeli uporabljati aplikacije za vse mogoče: od družabnih omrežij do bank, od navigacije do iger. Ta mobilna revolucija je spremenila način, kako komuniciramo, delamo in se zabavamo. Več o tej zgodovini lahko preberete na Showmetech: A história dos apps.

Primerjava zgodnjih in sodobnih aplikacij

Spodnja tabela prikazuje ključne razlike med aplikacijami v začetkih računalništva in današnjimi mobilnimi aplikacijami.

Vpliv App Stora in Android Marketa na razvoj

Odprtje trgovin z aplikacijami je spremenilo pravila igre. Razvijalci so dobili enostaven način, da svoje izdelke ponudijo milijonom uporabnikov. Uporabniki pa so lahko z nekaj kliki namestili katero koli aplikacijo. To je spodbudilo inovacije in konkurenco. Pojavile so se aplikacije za urejanje fotografij, pretakanje filmov, merjenje telesne dejavnosti in celo upravljanje pametnega doma. Danes je na svetu na milijone aplikacij. Podjetja, kot so Uber, Airbnb, Spotify in Instagram, so zrasla prav zaradi mobilnega ekosistema. Pomembno vlogo imajo tudi plačljive aplikacije, naročnine in oglaševanje. Več podrobnosti o tem, kako je Steve Jobs videl prihodnost aplikacij, najdete na istem viru, ki pokriva tudi vizijo App Stora.

Razvoj aplikacij za osebne računalnike in internet

Čeprav so mobilne aplikacije danes v središču pozornosti, so namizne aplikacije še vedno pomembne. Svetovni splet je v devetdesetih prinesel spletne aplikacije, ki jih uporabljamo prek brskalnika. Gmail, Facebook in Google Maps so pravzaprav spletne aplikacije, ki so se pozneje preselile tudi na mobilne platforme. Koncept aplikacije se je razširil na kateri koli program, ki rešuje določen problem. Raziskovalci in podjetja nenehno iščejo nove načine za izboljšanje uporabniške izkušnje. Umetna inteligenca, razširjena resničnost in internet stvari odpirajo nova vrata. Aplikacije niso več le orodja, ampak postajajo platforme za komunikacijo in interakcijo.

Kako aplikacije vplivajo na naše vsakdanje življenje

Danes si težko predstavljamo življenje brez aplikacij. Z njimi preverjamo vreme, komuniciramo s prijatelji, naročamo hrano, plačujemo račune, spremljamo novice in se izobražujemo. Aplikacije so postale nepogrešljiv del poslovanja, zdravstva in izobraževanja. Razvijalci se morajo zavedati odgovornosti, ki jo prinaša ustvarjanje programske opreme, ki jo uporabljajo milijoni. Varnost, zasebnost in dostopnost so ključna vprašanja. Zgodovina aplikacij se še vedno piše. Vsak dan nastanejo nove rešitve, ki izboljšujejo naša življenja. Od prvih programov na IBM-ovih glavnih računalnikih do današnjih pametnih aplikacij je pot dolga, a polna navdihujočih dosežkov.

Sklep

Izvor aplikacij sega v petdeseta leta, ko je IBM skoval izraz za programe na velikih računalnikih. Skozi desetletja so se aplikacije razvijale od enostavnih programov do kompleksnih mobilnih rešitev. Ključni mejniki so bili pojav osebnih računalnikov, prvih pametnih telefonov, kot je IBM Simon, in nazadnje odprtje trgovin z aplikacijami leta 2008. Danes so aplikacije povsod okoli nas. Zgodba o njihovem nastanku je zgodba o človeški potrebi po učinkovitosti in povezljivosti. Brez prvih korakov v petdesetih in šestdesetih letih ne bi imeli današnjega ekosistema. Razumevanje te zgodovine nam pomaga ceniti, kako daleč smo prišli, in pripraviti se na prihodnost, ki jo bodo oblikovale nove generacije aplikacij.

Viri

Za pripravo članka so bili uporabljeni naslednji viri: Showmetech - A história dos apps (https://www.showmetech.com.br/a-historia-dos-apps/) in Scribd - Breve História dos