Katere države so danes v vojni?

Sodobna vojna prizorišča: Kje na svetu danes potekajo oboroženi spopadi?

V začetku leta 2025 je svet priča največjemu številu aktivnih oboroženih spopadov po drugi svetovni vojni. Po podatkih Inštituta za mirovne raziskave v Oslu (PRIO) je bilo leta 2024 zabeleženih 61 oboroženih konfliktov v 36 državah, kar pomeni, da je bilo prizadetih približno 31 odstotkov vseh članic Organizacije združenih narodov. Ta številka vključuje tako mednarodne vojne kot državljanske spopade, uporniške vstaje in teroristične kampanje. Posebno zaskrbljujoč je podatek, da se je junija 2025 močno zaostrilo dogajanje na Bližnjem vzhodu, kjer je v spopad med Izraelom in Iranom vključenih že več kot dvajset držav.

V nadaljevanju sledi pregled najpomembnejših vojnih žarišč, razdeljen po geografskih območjih. Vsako poglavje opisuje ključne akterje, vzroke in trenutno stanje spopadov, pri čemer črpamo iz verodostojnih virov, kot so poročila PRIO, CNN Brasil in pregledne zbirke na Wikipediji.

Vojna v Ukrajini: še vedno največji oboroženi spopad v Evropi

Ruska invazija na Ukrajino, ki se je začela februarja 2022, se je v letu 2024–2025 spremenila v dolgotrajno izčrpavalno vojno. Obe strani sta utrpeli velike izgube, boji pa potekajo predvsem na vzhodu in jugu Ukrajine. Ruske sile so osredotočene na zasedbo celotnega Donbasa, medtem ko Ukrajina izvaja protiofenzive s pomočjo zahodnega orožja. Spopadi so povzročili več sto tisoč smrtnih žrtev, milijone razseljenih oseb in ogromno materialno škodo. Po ocenah PRIO gre za največji meddržavni konflikt od konca hladne vojne, ki ima tudi močan vpliv na svetovno varnostno arhitekturo.

Bližnji vzhod: Gaza, Izrael, Iran in širša regija

Na Bližnjem vzhodu poteka več povezanih spopadov. Najbolj krvav je konflikt med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas v Gazi, ki se je zaostril oktobra 2023. V več kot letu dni bojev je bilo ubitih več deset tisoč ljudi, večina civilistov. Humanitarna katastrofa je dosegla razsežnosti, ki jih Združeni narodi opisujejo kot genocidne. Hkrati je prišlo do neposrednega vojaškega spopada med Izraelom in Iranom. Junija 2025 je Iran izvedel raketne napade na izraelsko ozemlje, Izrael pa je odgovoril z napadi na jedrske objekte v Iranu. V spopad so se vključile tudi sile iz Libanona, Sirije, Jemna in Iraka, kar pomeni, da je konflikt dejansko prerasel v regionalno vojno.

Poleg tega v Siriji še vedno poteka državljanska vojna, čeprav z manjšo intenzivnostjo. Asadov režim ob podpori Rusije in Irana nadzoruje večino ozemlja, vendar se na severu še vedno bojujejo kurdske sile, turške enote in ostanki islamističnih skupin. V Jemnu traja državljanska vojna že od leta 2014, v kateri se hutijevski uporniki, podprti z Iranom, borijo proti mednarodno priznani vladi, ki jo podpira Savdska Arabija. Kljub premirju prihaja do občasnih spopadov.

Afriška vojna žarišča: Sudan, Demokratična republika Kongo, Somalija in Sahel

Sudan je v letu 2023 padel v novo državljansko vojno med sudanskimi oboroženimi silami (SAAF) in paravojaškimi silami za hitro podporo (RSF). Spopadi so se iz Kartuma razširili v Darfur in druge regije, povzročili so več deset tisoč smrtnih žrtev in razselili več kot 8 milijonov ljudi. Združeni narodi opozarjajo na najhujšo lakoto v Afriki po več desetletjih.

V Demokratični republiki Kongo (DRC) so se v provinci Severni Kivu ponovno okrepili spopadi med vladno vojsko in uporniškim gibanjem M23, ki ga podpirajo sosednje države. Konflikt je povezan z bogatimi nahajališči mineralov in etničnimi napetostmi. V Somaliji še vedno poteka boj proti islamistični skupini Al Šabab, ki nadzoruje dele podeželja in izvaja napade tudi v Mogadišu. V zadnjih dveh letih je somalijska vojska ob podpori Afriške unije dosegla nekaj uspehov, a Al Šabab ostaja resna grožnja.

V območju Sahela (Burkina Faso, Mali, Niger) so države soočene s širjenjem džihadističnih skupin, povezanih z Al Kaido in Islamsko državo. Po vojaških udarih v teh državah so nove oblasti okrepile sodelovanje z Rusijo (Wagnerjeva skupina) in prekinile vezi s Francijo. Kljub temu se nasilje nad civilisti stopnjuje, milijoni ljudi so razseljeni.

Seznam trenutno aktivnih večjih vojn in oboroženih spopadov (po regijah)

• Vzhodna Evropa: Rusija proti Ukrajini.
• Bližnji vzhod: Izrael proti Hamasu (Gaza), Izrael proti Iranu (junij 2025), Sirijska državljanska vojna, Jemenska državljanska vojna.
• Afrika: Sudanska državljanska vojna (SAAF proti RSF), M23 upor v DR Kongo, somalijska vojna proti Al Šababu, džihadistični upori v Burkina Fasu, Maliju in Nigru.
• Južni Kavkaz: Zamrznjen konflikt v Gorskem Karabahu (Azerbajdžan proti Armeniji) – čeprav je bilo leta 2023 doseženo premirje, občasno prihaja do incidentov.
• Južna Amerika: Napetosti med Venezuelo in Gvajano zaradi ozemlja Essequibo, čeprav za zdaj ne preraščajo v odprto vojno.
• Karibi: Nasilje tolp na Haitiju, ki je preraslo v oborožene spopade z vladnimi silami in mednarodnimi mirovniki.
• Azija: Mjanmarska državljanska vojna (huntaina vojska proti več uporniškim skupinam) ter separatistični konflikti v Indiji, Pakistanu in na Filipinih.

Pregled ključnih konfliktov v pregledni tabeli

Drugi konflikti, ki zahtevajo pozornost

Poleg naštetih velikih vojn potekajo tudi manjši, a pomembni spopadi. V Mjanmaru se je po vojaškem udaru leta 2021 začela državljanska vojna, ki še vedno traja. Na Haitiju je nasilje tolp preraslo v oborožen upor, zaradi česar je država na robu propada. Tudi v Latinski Ameriki obstajajo napetosti med Venezuelo in Gvajano zaradi ozemlja Essequiba, čeprav do odprtega spopada še ni prišlo. V Aziji se nadaljujejo separatistični konflikti v indijski Kašmirju, na Filipinih (Mindanao) in v južnem Tajskem.

Po podatkih CNN Brasil je bilo maja 2025 aktivnih vsaj 47 oboroženih konfliktov, ki izpolnjujejo kriterije za vojno (več kot 1000 smrtnih žrtev na leto). Številne druge krize, kot so politične nestabilnosti, državljanski nemiri in policijske operacije, pa ne dosegajo te meje. Raziskovalci iz Inštituta za mirovne raziskave v Oslu (PRIO) opozarjajo, da je svetovna varnostna situacija najslabša po koncu hladne vojne, saj je število držav, vpletenih v vojne, najvišje v zadnjih 75 letih.

Zakaj je vojn vedno več?

Strokovnjaki navajajo več razlogov za povečanje števila oboroženih spopadov. Med ključnimi dejavniki so podnebne spremembe, ki povzročajo pomanjkanje vode in hrane, kar vodi v konflikte. Prav tako je pomembna vloga velikih sil, ki podpirajo svoje zaveznike v regionalnih vojnah, kot je to v primeru Ukrajine, Gaze in Sudana. Poleg tega je vse več nemirov v državah s slabimi institucijami in visoko stopnjo korupcije. Po poročilu IFSC Verifica (IFSC Verifica) je tveganje za svetovno vojno trenutno večje kot kadarkoli v zadnjih desetletjih, predvsem zaradi zaostrovanja odnosov med jedrskimi silami.

Zaključek

Odgovor na vprašanje Katere države so danes v vojni? je žal izjemno obsežen. Vojne potekajo v Ukrajini, Gazi, Sudanu, Mjanmaru, Somaliji, Jemnu, Siriji, DR Kongo, na Haitiju in v številnih drugih državah. Skupno je vsaj 36 držav neposredno vpletenih v 61 konfliktov, kar vpliva na življenje stotin milijonov ljudi. Razumevanje teh spopadov je ključno za oblikovanje odzivov mednarodne skupnosti, pa naj gre za humanitarno pomoč, diplomatska prizadevanja ali mirovne misije.

Reference

Inštitut za mirovne raziskave v Oslu (PRIO) – Global Conflict Tracker 2024: https://www.prio.org/publications/61-wars-2024

CNN Brasil – Guerras no mundo: quantos conflitos estão ativos? (2025): https://www.cnnbrasil.com.br/internacional/guerras-no-mundo-quantos-conflitos-estao-ativos-neste-momento/

Wikipedia (portugalska) – Lista de conflitos em curso: https://pt.wikipedia.org/wiki/Lista_de_conflitos_em_curso

IFSC Verifica – Estamos próximos de uma nova guerra mundial?: https://www.ifsc.edu.br/web/ifsc-verifica/w/estamos-proximos-de-uma-nova-guerra-mundial-

Dodatne informacije iz poročil Združenih narodov in Mednarodnega odbora Rdečega križa.